SRV zapis predstavlja kategorijo podatkov v DNS o storitvah, ki so na voljo. Pri iskanju storitev, morate najprej poiskati SRV zapis za storitev, da preverite kateri strežnik jih upravlja. Nato poišče A zapis (Address Record) za strežnik, da se poveže na njegov IP-naslov.
SRV zapis ima preferenčno področje, podobno kot pri MX zapisu. Uporabi se vedno SRV zapis z najnižjo preferenčno številko. Drugi se uporabijo le v primeru, če povezava s prvim ne uspe. Če ima storitev več SRV zapisov z isto vrednostjo, se uporabijo zapisi z večjo pomembnostjo (weight). Pomembnost je relevantna z drugimi za to storitev in samo v okviru SRV zapisov z isto preferenčno vrednostjo.
Novejši Internetni protokoli, kot so SIP (Session Initiation Protocol) in XMPP (Extensible Messaging and Presence Protocol) pogosto zahtevajo SRV podporo.
Za vnos SRV zapisa je na voljo 7 polj:
- Service Record Name: Simboličen naziv storitve in ime protokola željene storitve.
- Service Name: Simbolično ime željene storitve. Na primer, chat, sip, itd.
- Protocol Name: Protokol željene storitve, običajno TCP ali UDP.
- Priority: Preferenčna vrednost ciljnega gostitelja. Nižja vrednost označuje višjo prednost.
- Weight: Relativna pomembnost zapisov z isto preferenčno vrednostjo.
- Port: TCP ali UDP vrata preko katerih je storitev dostopna.
- Target: To je naziv gostitelja, ki nudi storitev. Če strežnik, ki nudi storitev upravljate sami, lahko vrednost nastavite v formatu - service.yourdomainname.com. Če uporabljate strežnik vašega ponudnika dostopa do interneta, potem morate vnesti celoten naziv strežnika vašega ponudnika, kot npr.: service.isp.com. Dobro je vedeti, da se v SRV zapisu domensko ime vedno konča s . na koncu.
- TTL: To je minimalni privzeti življenski čas v sekundah, ki pove kako dolgo se zapis hrani. Katerikoli strežnik, ki zazna ta zapis, bo po njem ponovno poizvedoval po preteku tega časovnega intervala. Idealen TTL je 86400, kar je 1 dan. Interval ne more biti nastavljen na manj kot 14400, kar predstavlja 4 ure.